»Mi smo imeli na svoji strani slovenski narod, zato smo se čutili močne. Lahko bi rekel, da smo se čutili nepremagljive.«
»Nihče si ni želel spopada, vendar bojevniki smo pač bojevniki in čakamo ukaz. Vsak se je zavedal, kaj je njegova dolžnost v primeru spopada, tako da mislim, da smo po tihem čisto vsi upali, da ne bo prišlo do boja, smo pa seveda bili pripravljeni izvršiti ukaze.«
»Sovražnik ni bil več izven meja Jugoslavije, nov sovražnik je bila jugoslovanska armada, ki je postala srbska vojska.«
»Če bi bila Slovenija spet ogrožena, mislim, da bi se spet našli Slovenci in Slovenke, ki bi bili pripravljeni braniti Slovenijo. Mislim, da duh domoljubja še ni odšel iz Slovenije. Imamo samo eno domovino. Zdaj sem že toliko star, da lahko to rečem, ker poznam razmere drugod, da je raj na zemlji. Seveda imamo cel kup težav, ampak vsekakor mislim, da je to raj na zemlji in da ga je potrebno braniti.«
»Vse se da zgraditi, vse se da postaviti na novo, le izgubljenih človeških življenj, ki so najdragocenejša, ne moreš nikoli vrniti nazaj.«
»Zdaj je na vrsti Slovenska vojska, da varuje Slovenijo. Kot sem že zapisal v knjigi, teritorialna obramba je po moji oceni, pa tudi mnogi drugi se s tem strinjajo, ena najuspešnejših organizacij v zgodovini Slovenije, ker je z minimalnimi žrtvami v celoti izpolnila svoje poslanstvo, ubranila je Republiko Slovenijo.«
